Ziveti pod zeleno streho

Ko smo se tega septembra odpravljali na festival Prepovedanih sadezev civilne druzbe v Utrecht na Nizozemskem, sem kot venomer, ko se odpravljam v tisti del sveta, pricakoval dobrsno mero navdiha, ki jo ponujajo izjemno raznolike pobude tamkajsnje "civilne druzbe". Od prehrambenih kooperativ, ki svojim clanom preprodajajo biolosko hrano po nizjih cenah kot so v trgovinah, preko obilice politicnih in kulturnih pobud, ki izhajajo v veliki meri iz zasedniske (zasedniske=squatterske) "scene", do veganskih (vegan='strogi vegetarijanec') ljudskih kuhinj, ki temeljijo na prostovoljnem delu, dobicek od prodaje sicer poceni obrokov pa namenjajo nadaljnji podpori gibanjem za radikalne druzbene spremembe.

Nisem se motil - navdiha ni manjkalo! Se najbolj sem se razveselil, ko me je Peetje, sicer clan kolektiva/zalozbe Atalanta, povabil, da ga obiscem na domu, rekoc, da zivi v ekoloski skupnosti in da se mu zdi, da bi me to utegnilo zanimati. How yes not! Ze sem si od gostitelja Erika sposodil kolo in se naslednji dopoldan odpravil proti obronku mesta, natancneje v Voordorp. Tam se med novejsimi, precej sterilnimi vrstnimi hisami, nahaja ekoloski stanovanjski projekt Zelena streha. Ceprav je pogoj mestnih oblasti bil, da Zelena streha ne sme pretirano izstopati od okolice, pa je razlika med "ekoloskimi" in "navadnimi" hisami vseeno ocitna. Ziva rdece-rjava stresna kritina, les, topla rumena fasadna opeka, predvsem pa veliko zelenja so v izrazitem nasprotju z belo-sivo kombinacijo okoliskih his neokusne arhitekture. Pa vendar zgolj to ni poglavitna kvaliteta te ekoloske skupnosti?

Vsekakor ne. Je pa ze prvi vtis izjemno prisrcen. Naselje Zelena streha vkljucuje 40 najemniskih in 26 lastniskih stanovanj v obliki nadstropnih ali samostojnih vrstnih his. Se zmeraj me stisne pri srcu, ko pomislim, po kaksnih cenah so slednja bila naprodaj. Ce so vam znane cene nepremicnin v Ljubljani, primerjajte to s 183.000.- guldni za hiso s petimi sobami! Kar pa se najemniskih stanovanj tice, pa situacija ni nic kaj slabsa - ker je projekt namenjen ljudem z nizjimi dohodki, so ti upraviceni tudi do delnih subvencij pri placilu najemnine. Da ne omenjam socialne podpore, ki tam brez problema znasa 1000.- guldnov na mesec ali celo vec in jo lahko prejemate vrsto let! Ampak to je ze druga zgodba in o tem ob kaksni drugi priloznosti…

Zdruzenje stanovalcev

Zacetki Zelene strehe segajo v leto 1989, ko so posamezniki in posameznice ustanovili zdruzenje stanovalcev Zelena streha z naslednjimi cilji:

da uresnicijo stanovanjski projekt, ki temelji na nacelih ekoloske gradnje in ekoloskem zivljenjskem stilu;
da maksimirajo vpliv bodocih stanovalcev na uresnicitev projekta, tako med nacrtovanjem kot med samo gradnjo;
da zagotovijo domove za ljudi z nizjimi dohodki;
da zagotovijo domove za razlicne oblike skupnostnega zivljenja (razen "tradicionalne" druzine);
da zagotovijo delovna mesta blizu domovom.

Hise so bile predane uporabi leta 1993 in razen za zadnjo tocko bi za vse ostale lahko dejali, da jim jih je uspelo v dobrsni meri uresniciti. Seveda so nekateri kompromisi bili neizogibni, bodisi zaradi prevelikih stroskov, bodisi zaradi neizvedljivosti, ampak ti ne odtehtajo pozitivnega vlozka. Ze samo ime projekta - zelena streha - se nanasa na zeljo uporabnikov, da bi bile vse strehe his prekrite s travno ruso, vendar zamisel ni bila izvedljiva zaradi denarja, po drugi strani pa bi onemogocala zbiranje dezevnice, kar je uresniceno v obstojeci izvedbi z "normalno" stresno kritino. Clani zdruzenja Zelena streha morajo placevati clanarino za sodelovanje v tem projektu, ki znasa od 35 do 65 guldnov na mesec. S tem denarjem placujejo uveljavljanje ekoloskih nacel znotraj naselja, urejevanje skupnega vrta in vzdrzevanje projektne hise (o slednji vec v nadaljevanju). Naselje samo ima izjemno majhno fluktuacijo prebivalcev - ce se ne motim, se je v casu od leta 1993 iz naselja od priblizno 130 izselilo zgolj 5 oseb - poleg tega pa imajo visok delez otrok (ta znasa priblizno eno tretjino).

EKOLOGIJA

Zdruzenje Zelena streha je izhajalo iz dejstva, da je gradben(isk)a panoga eden najvecjih onesnazevalcev okolja. Pri ekoloski gradnji je torej potrebno paziti predvsem na to, da se cim manj obremenjuje okolje in da se ustvari primerno zivljenjsko okolje. Pet podrocij so pri tem posebej izpostavili:

ureditev okolice
varcevanje z energijo
varcevanje z vodo
uporaba primernih gradbenih materialov
omejevanje in locevanje odpadkov

Notranje dvorisce/vrt je zdruzenju stanovalcev uspelo obdrzati navkljub nacrtom mestnih oblasti, da skozi naselje speljejo cesto. Tako je ta notranji vrt sedaj izjemno raznolik skupek zelenja, kjer se lahko otroci igrajo, vsaki hisi pa pripada tudi majhen obdelovalni vrt. V skupnem notranjem vrtu se nahaja tudi ribnik, kamor se steka dezevnica s streh. Ribnik opravlja izjemno pomembno funkcijo zadrzevanja vode na tem podrocju ter s tem preprecuje cezmerno izhlapevanje in izsusevanje. Na sredi vrta je tudi prej omenjena projektna hisa, ki je zgrajena iz gline in ima edina v naselju streho prekrito s travno ruso. Hiso uporablja zdruzenje stanovalcev kot ucni eksponat ekoloske gradnje, poleg tega pa tudi za srecanja in sestanke ter zabave. Pomemben del ureditve okolice je tudi dejstvo, da so namenili obcutno manj prostora avtomobilom, kot je to obicajno. Na ta racun so seveda lahko sploh uredili notranju vrt. Na stanovanjsko enoto pride tako 0,5 parkirnega mesta, namesto obicajnih 1,2 v tem predelu mesta. Idealisticna zahteva po zmanjsanju stevila avtomobilov ter razvijanju druzbi in okolju prijaznejsih oblik prometa povzroca prebivalcem naselja probleme, saj se je stevilo avtomobilov v teh petih letih kvecjemu povecalo!

Priblizno tricetrt his v naselju je obrnjenih na jug in tako v polni meri izkorisca pasivno soncno energijo. Nekatere to dopolnjujejo tudi z aktivnim izkoriscanjem oziroma z namescenimi sprejemniki soncne energije na strehah. Hise so izjemno dobro izolirane, okna so dvojno zasteklena in to s posebno vrsto stekla, ki prepusca energijo v stanovanje, ven pa ne. Energetsko varcno podobo dopolnjujejo ucinkovitejse grelne in ostale naprave, kot so npr. hot-fill pralni stroji v nekaterih hisah, ki uporabljajo vodo, ogreto s sprejemniki soncne energije. Vse skupaj pripomore k obcutno nizji porabi energije (pri porabi plina povprecno privarcujejo 600 guldnov na hiso).

Ravnanju z vodo so v Zeleni strehi namenili dosti pozornosti. Tako lahko v naselju vidimo od ze omenjenega zbiranja dezevnice, do pip in wc kotlickov z manjso porabo. V dveh hisah so uvedli celo kompostna stranisca, ki pri splakovanju vode sploh ne uporabljajo, iztrebki in odpadki pa se nabirajo v kleti v posebni kompostni komori, kjer bi se morali kompostirati. Bi morali, ker sistem zal ne deluje. Poskusili so uravnavati temperaturo, vlaznost in ostale faktorje, ki pripomorejo k "delu" bakterij, vendar zaman. Navkljub nedelujocemu sistemu kompostiranja pa me je presenetila ucinkovitost ventilacijskega sistema, saj v straniscu ni bilo zaznati nobenega smradu, ki se kaj lahko prikrade v kompostne sisteme. V bliznji prihodnosti bodo tako tudi v teh dveh "eksperimentalnih" hisah namestili obicajna stranisca z izplakovanjem.

Vsi ukrepi, povezani z varcevanjem vode, so pripomogli k izjemnim rezultatom. V naselju Zelena streha namrec namesto obicajnih 127 litrov vode na dan na osebo porabijo zgolj 82 litrov oziroma 35% manj (v hisah s kompostnimi stranisci je bila poraba manjsa kar za 72%!).

Kar se ekoloskih standardov tice, moram omeniti se preostali dve podrocji - uporaba primernih gradbenih materialov ter omejevanje in locevanje odpadkov. Kar se uporabe materialov tice, je veljalo splosno nacelo, da imajo prednost tisti, katerih pridobivanje in uporaba povzrocajo kar najmanj skode okolju. Konkretne odlocitve dostikrat niso bile enostavne, kljub temu pa so nekatere materiale, kot je tropski les, izlocili ze v zacetku. Nekaterim "umazanim" materialom pa se je bilo tezko izogniti, kot npr. PVC izolaciji pri elektricni napeljavi. Ce se je le dalo, so uporabili star material, npr. mleti beton namesto izkljucno novega betona, ali pa naravne barve iz lanenega olja namesto oljnih barv. Pri omejevanju in locevanju odpadkov so bili pozorni ze pri gradnji, sedaj pa gospodinjske odpadke locujejo na steklo, tekstil, papir, zelenjavo/sadje/odpadke z vrta, plastiko, les, plocevino, kemicne odpadke, kovine in ostalo.

PETLETKA
To leto Zelena streha - podobno kot Metelkova - praznuje peto obletnico obstoja in to je ze obdobje, v katerem je moc ovrednotiti rezultati njihovih prizadevanj z zeljami in nacrti. Nedvomno gre za izjemno prijetno zivljenjsko okolje, ki ima tudi dolocene probleme, ampak Zelene strehe ne smemo presojati kot koncnega cilja, temvec prej kot koraka v smeri uravnovesenja odnosa med clovekom in naravo.
Naselje sluzi tudi kot odlicna ucna podlaga za nastajajoca ekoloska naselja, ki lahko ze na samem zacetku pridobijo ogromno koristnih nasvetov in izkusenj ter se tako izognejo nekaterim zapletom. Nekateri standardi, ki so jih Zelenostrehovci z dosti truda uveljavljali v svojem projektu, so sedaj ze postali standard pri nacrtovanju novogradenj (ne pri nas, seveda).
Ce se vam bo ponudila priloznost, vam ogled naselja vsekakor toplo priporocam (mozen je ogled naselja v organiziranih skupinah). Sam vam le stezka v tako omejenem prostoru zadovoljivo predstavim vse vidike tega navdihujocega projekta, zato vsem, ki vas zadeva zanima, predlagam, da se javite na urednistvo Metelkovnika in vam lahko postrezem z dodatnimi informacijami, brosurami, ipd. Tisti, ki vam svetovni splet ni tuj, pa odjadrajte na http://www.angelfire.com/mi/hetgroenedak/Index.html, kjer boste nasli obsezno dokumentacijo o projektu (v nizozemscini; obstaja tudi spletna stran v spanscini), povzetek v anglescini, predvsem pa ogromno fotografij!

V naselju Zelena streha sem si podrobneje ogledal skrajno severovzhodno hiso, kjer zivi pet ljudi. Gre za hiso, ki poudarja skupnostno zivljenje - sami pravijo, da gre za anarhisticno komuno. Hiso kar razganja od ustvarjalnosti in prijetnega vzdusja. Vsak posameznik ima na voljo lastno stanovanje (velikosti garsonjere) ter dodatno loceno sobico. Prav slednje so stanovalci namenili razlicnim projektom, tako da v eni najdemo arhiv zalozbe Atalanta, v drugi prehrambeno kooperativo Citroncek, v tretji spet delavnico, racunalnisko sobo, itd. Pravtako so predelali kopalnice (tus kabine), saj so ugotovili, da ne potrebujejo vseh. Ostala je ena, v preostalih pa je prostor za druge dejavnosti - v eni tako npr. najdemo fotokopirnico. Na obseznem podstresju domuje aktivisticna skupina Alle dieren vrij! (Prostost vsem zivalim!), "stanovanje" v pritlicju pa je predelano v skupno glasbeno sobo, kjer se nahajajo klavir, bobni, razna trobila, itd., prebivalci hise pa vsake toliko priredijo tudi kak jam session, ali kaj podobnega. V prvem trenutku se mi je odsotnost skupne kuhinje kot bistvenega prostora skupnosti (se posebej, ce so vsi vegani) zazdela sumljiva, ceprav sem kasneje dognal, da je iz vidika obstoja skupnosti to verjetno tudi najboljsa resitev. Vsak clan komune ima svojo kuhinjo, kar mu dopusca popolni nadzor, obenem pa ne izkljucuje skupnih obrokov, v kolikor za to obstaja volja. Anarhisticna komuna je neverjetno navdihujoc splet pobud, ki zadevajo celotno skupnost, obenem pa velja maksimalno spostovanje volje posameznika. Ljudje, ki sem jih imel priloznost spoznati, so izjemno prijazni, umirjeni, a obenem odlocni in aktivni. Zdi se, da jim je uspelo zagotoviti neko ravnotezje in odnose, ki presegajo omejenost (nuklearne) druzine. Zelim jim vso sreco tudi vnaprej!

Naslov, kjer se lahko najavite za oglede, je:
Het Groene Dak
Simon Bolivarstraat 51
NL-3573 ZJ Utrecht
telefon: +31-(0)30-2722343

Predstavljajte si tole - utesnjuje vas malomescanska druzinska omejenost in bi radi preizkusili, ali vam ustrezajo kaksne druge oblike skupnostnega zivljenja, obenem pa bi radi ziveli v prijetnem okolju, kjer imajo prednost ljudje in ne avtomobili, stavbe pa so zgrajene, upostevajoc ekoloska nacela.

Tom d'Elf

| Naslovnica |